Čistost
Jezus, ti si me spremenil,
dal si novo mi življenje.
Danes bolj kot sneg sem bel,
danes sem ves nov.
(Luka Markež)
Eden najlepših pogledov padalca je pogled na belino snega, ki prekriva gore. Leteti nad vrhovi, strminami in predeli, ki jih ne dosega človeški korak. Nanje ni stopil korak živali ali človeka. Tudi smog in onesnaženost mest jih ne zajame. Ta pobočja ostanejo popolnoma neokrnjena. Narava je poskrbela, da v sebi ohranja predele, ki v svoji nedotaknjenosti ostajajo čisti.
K čistosti je poklican vsak človek. Velik pomen čistosti se vpleta v celotno Sveto pismo in se nam razkriva v mnogih poudarkih. Prvi jo je poudaril že Mojzes, ko je svoje ljudstvo v petih knjigah učil razločevanja med čistim in nečistim in jih opozarjal, da je življenje v čistosti najpomembnejše med vsemi. Tudi če bodo skrenili v malih ali večjih grehih, naj ohranijo in zavarujejo vsaj čistost in je nikakor ne zapravijo. Tudi v Knjigi modrosti beremo, da »je modrost najprej čista, nato miroljubna, prizanesljiva, dovzetna« (Jak 3,17).
Njena poglavitna in temeljna lastnost je torej čistost, vse ostale ji sledijo. Čistost je poudaril Jezus, ki je rekel: »Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali« (Mt 5,8). Čisti so Bogu najbližje. O pomenu čistosti so govorili tudi vsi vidci, ko so jih vprašali, kateri grehi Boga najbolj prizadenejo in so odgovarjali enako: grehi zoper čistost.
Čistost pojmujemo v ožjem in širšem pomenu. V ožjem pomenu je vezana na urejene medosebne odnose. Zapovedi Ne nečistuj!, Ne prešuštvuj!, Ne želi svojega bližnjega žene! ne vsebujejo le kratkega navodila in ohlapne prošnje, ki bi ju lahko prezrli ali upoštevali le, kadar bi nam to ustrezalo. S svojo brezkompromisnostjo nas varujejo pred globokimi duševnimi in duhovnimi ranami, ki bi jih povzročilo njihovo kršenje. V širšem pomenu pa čistost pomeni nenavezanost na vse navade, razvade ali dejanja, ki bi škodile našemu telesu in duhu ter nenavezanost na vse tisto, kar nas v grehu oddaljuje od Boga.
Čistost človeka zadeva vse njegove ravni – misli, besede in dejanja. Kar vznikne v mislih, pogosto preide v besede in se izrazi v dejanjih. Prehodi so največkrat neopazni. Poleg tega smo tudi ranljivi. Tudi najbolj odločni in zvesti ljudje imajo »razpoke«, skozi katere lahko prodre misel, skušnjava ali sled tistega nečistega, ki ga začne voditi stran od bližnjega in od Boga. Če čistost neha biti vrednota in življenjska obljuba, izgubi svoj pomen. Tak človek je v nevarnosti, da »zida hišo na pesku«.Naravni duhovni zakon je, da se slej ko prej »ulije ploha, pridre vodovje in zapiha veter«. Ko se zaženejo v hišo, »hiša pade in njen padec je velik« (Mt 7, 24-27). Nespoštovanje čistosti ima svoje duhovne in življenjske posledice.
Naše življenje pa je tako vredno, da ga živimo v dostojanstvu, miru in části. Vredni smo, da živimo brez prikrivanj, slabe vesti in ujetosti v tisto, zaradi česar smo nemirni in samo navidez srečni. Vsak kristjan ima možnost, da se osvobodi nečistega, da nas Bog v zakramentu spovedi popolnoma opere krivdeinnam da novo življenje. Ko po svoji odločitvi in Njegovi milosti (zopet) postanemo bolj beli kot sneg, se v nas odpre prostor za vse tisto, kar je v našem življenju resnično pomembno. Naj nas novo leto okrepi in utrdi za korake, ki nas bodo vodili k notranjem sijaju, iskreni lepoti in Bogu.
