»Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli« (Lk 2,10-12).
Veselje, ki ga oznanja Gospodov angel in ga prinaša božič, je učlovečenje Božjega Sina, prihod luči na naš svet. Bog se je naselil med nami, ne zato, da bi čakali, da pride on do nas, ampak da bi se mi odločili zanj in šli njemu naproti. V tem duhu upanja in hrepenenja po njegovi odrešilni ljubezni so narejene letošnje jaslice.
Na vrhu jasli je postavljena Sveta družina, središče katere je Jezus v jaslih. Iz jasli izvira slap, ki se izlije v reko, v kateri plavajo ljudje proti toku. Reka predstavlja pot do Gospoda. Če želimo priti do njega, moramo zaplavati proti toku; proti toku današnjega časa. Ne smemo se napajati z minljivimi, materialnimi stvarmi, ki nam jih ponuja današnji svet, ampak se moramo napajati v izviru žive vode, ki je rojeni Kristus. Kajti le v njem bomo našli resnično veselje, ki nam ga oznanja božični čas. Ta pot pa ni preprosta; če se odločimo zanj, nas na poti gotovo čakajo stiske, napori, skrbi in še mnogo drugih bremen. Simbol tega je križ, ki visi nad reko. Križ pa je prav tako tudi simbol Jezusovega trpljenja, vstajenja in odrešenja, s katerim nas vedno znova, vsak trenutek, kliče k spreobrnjenju. Ljudje, ki plavajo v reki, predstavljajo upanje, s katerim je zaznamovano tudi sveto leto, ki nosi geslo: Romarji upanja.
Papež Frančišek je upanje opisal z naslednjimi besedami:
“Upanje ni optimizem, kot pogosto mislimo, niti ne nejasen pozitiven občutek glede prihodnosti. Ni utvara ali vznemirjenost. Upanje je konkretna krepost, življenjska drža, ki ima opraviti s konkretnimi odločitvami. Upanje se hrani iz zavzetosti vseh za dobro. Raste, ko se čutimo udeleženi in vključeni v osmišljanje svojega življenja in življenja drugih. Pomeni postaviti svoje sposobnosti in vire v službo skupnega dobrega. To pomeni sejati prihodnost. Upanje rojeva spremembo in izboljšuje prihodnost. Je najmanjša krepost, je dejal Charles Péguy, a je tista, ki te povede najdlje naprej. In upanje ne razočara. Nikdar!” Postanimo romarji upanja že ta božič. Zaplavajmo proti toku in se podajmo na pot k Odrešeniku. Odprimo svoja srca za njegovo ljubezen in jo prinesimo med ljudi. Ponesimo ljudem upanje že danes!
