Družina – šola – župnija
»Nič ne pomaga se le naučiti, kar je potrebno pa ne storiti.«
(bl. Anton Martin Slomšek)
Papež Benedikt XVI. je na pastoralnem obisku v Münchnu, 10. septembra 2006, na srečanju s starši in vzgojitelji lepo prikazal, kako družina, šola in župnija spadajo skupaj. To so trije bistveni »kraji učenja«. Staršem je priporočil, naj svojim otrokom »pomagajo verovati« in zlasti, naj ob nedeljah hodijo z njimi k sveti maši. Prisluhnimo:
»Dragi starši! Rad bi vas prisrčno povabil, da svojim otrokom pomagate verovati in jih spremljate na njihovi poti k prvemu obhajilu, ki pa se seveda nadaljuje, na njihovi poti k Jezusu in z Jezusom. Prosim, hodite s svojimi otroki v cerkev k nedeljskemu obhajanju evharistije. Videli boste: to ni izgubljen čas, to zares povezuje družino in ji daje njeno središče. Nedelja bo lepša, ves teden bo lepši, če greste skupaj k bogoslužju. In prosim, tudi doma molite skupaj: molite pri obedu in preden greste spat. Molitev nas ne vodi samo k Bogu, ampak tudi k drug drugemu. Molitev je moč miru in veselja. Življenje v družini bo bolj praznično in večje, če je Bog zraven in če v molitvi doživljamo njegovo bližino.
Dragi veroučitelji in vzgojitelji! Iz srca vas prosim, da v šoli ohranjate navzoče vprašanje o Bogu, o Bogu, ki se nam je pokazal v Jezusu Kristusu. Vem, da je v naši pluralistični družbi vero težko oznanjati v šoli. A res ni dovolj, če si otroci in mladi ljudje v šoli pridobijo samo vednost in tehnično znanje, ne naučijo pa se meril, ki vednosti in znanju dajejo smer in smisel. Spodbujajte šolarje, da ne bodo spraševali samo o tem in onem – to je tudi dobro – marveč da bodo pred vsem spraševali, od kod prihaja in kam gre naše življenje. Pomagajte jim spoznavati, da so vsa vprašanja, ki ne privedejo do Boga, prekratka.
Dragi dušni pastirji in vsi, ki pomagate in ste dejavni v župnijski skupnosti! Prosim vas, storite vse, da župnija postane notranja domovina za ljudi – velika družina, v kateri hkrati doživljamo še večjo družino svetovne Cerkve. Pomagaje, da se z bogoslužjem, katehezo in vsemi oblikami župnijskega življenja naučimo drug z drugim hoditi po poti resničnega življenja.
Vsi trije kraji učenja – družina, šola, župnijska skupnost – spadajo skupaj in nam pomagajo, da najdemo žuboreče izvire življenja. Dragi otroci, dragi starši, dragi vzgojitelji, vsi hočemo imeti resnično življenje v polnosti.«.
