»Svoje oči vzdigujem h goram: od kod bo prišla moja pomoč?
Moja pomoč je od Gospoda, ki je naredil nebo in zemljo.« (Ps 121,1-2)
Prispevek je nastal preden se je karkoli slutilo o vojnem nasilju, delan pa je bil za ta čas. Morda je izbira glasbe, v kateri slišimo ruski jezik, že takrat nakazala trpljenje tega postnega časa.
Prispevek govori o pokori. S pokoro je mišljeno prostovoljno dejanje človeka, ki si prizadeva na duhovnem področju doseči nekaj več. Najtežja pa je tista pokora, ki je človek ne izbere sam in jo zgolj prenaša.
Trenutno zlo je silno trpljenje za mnoge narode. Tiste, ki v tem času neposredno sami najbolj trpijo in tudi tiste, ki jih imamo za povzročitelje trpljenja. Dejansko so tudi oni trpeči zaradi hudobije posameznih ljudi.
V taki stiski lahko zdržimo le, če oči dvigujemo h Kristusu. Kristus edini more dati moč in upanje.
