“Vi mi boste svet narod” (2Mz 19,6).
Bog se ne povezuje samo z ljudmi kot posamezniki temveč tudi s skupnostjo ljudi – z ljudstvom ali narodom. To pomeni, da je Bog na narod stalno pozoren in zanj posebej skrbi. O tem beremo že v stari zavezi. Bog najprej reši narod iz suženjstva – ponižujočega in podrejenega položaja, prisile da bi služili praznim bogovom, tudi težaškega suženjskega dela. Nakaže jim pot v svobodo in jim omogoči, da se naselijo na svoji zemlji, ki je posebej rodovitna in postane njihova last. Kdor podrobneje pozna zgodovino slovenskega naroda, se bo spomnil, da se je tudi naš narod na področje današnje Slovenije preselil v 6. stoletju s severa in jugovzhoda. Tudi naš narod je bil v preteklosti v posameznih obdobjih tretiran kot hlapčevski in neenakopraven narod. Vendar je Bog skrbel za nas, da smo kljub vsemu obdržali svojo zemljo, razvili jezik in kulturo in si pred 29 leti izborili samostojnost in neodvisnost.
Bog posameznemu narodu dopušča tudi preizkušnje. Vsi vemo, kako dolga je bila pot Izraelcev do obljubljene dežele in kaj vse so na poti doživljali – lakoto, strupene žuželke in kače, ki so jih pikale, pripeko, nevihte, nalezljive bolezni in umiranje … Izkušali so strah, negotovost, napor, obupovanje in žalovanje za tistimi, ki so jih na poti zaradi smrti izgubili. V današnjem času sicer nismo na takšni poti kot so bili Izraelci, pa vendar izkušamo podobno. Tudi če fizično živimo ves čas na istem mestu, smo vendar na poti – na poti življenja. Postajamo starejši, dobivamo nove naloge in odgovornosti, včasih tudi težje preizkušnje. Prav izkušnje, preizkušnje, ki jih doživljamo, oblikujejo našo osebo, našega duha in vse nas kot narod. Letos nas je prizadela huda bolezen, kakršne še nismo poznali. Morali smo poskrbeti ne samo vsak zase, temveč tudi drug za drugega. Morali smo biti še posebej odgovorni in se držati navodil in ukrepov, da smo zaščitili bližnje in celotno skupnost. Bog želi, da bi iz preizkušenj izšli boljši, bolj povezani z Bogom, sočutni drug z drugim in povezani med sabo. Vi mi boste svet narod, beremo v drugi Mojzesovi knjigi. V svet narod nas oblikujejo prav življenjske poti, na kateri so včasih tudi težje preizkušnje.
Sami ste videli, kako sem vas nosil na orljih perutih in vas pripeljal k sebi, beremo v isti Mojzesovi knjigi. Bog svojemu ljudstvu vedno stoji močno ob strani. Leteti na orljih perutih pomeni napredovati hitreje in bolj gladko, kot če nekdo hodi peš. Bog zato vsakemu ljudstvu v vseh časih pošilja voditelje, ki ljudstvo znajo peljati naprej. Poseben blagoslov je, če takšne dobre voditelje prepoznamo, jih izvolimo in jim zaupamo. To ni samoumevno. V času Rimskega cesarstva so se izmenjavali tako dobri kot slabi cesarji in tako je še danes. Bog vsakemu narodu pošilja tudi znanstvenike, pisatelje, napredne mislece, inovatorje, tudi umetnike in športnike, ki narod s svojo prodornostjo peljejo naprej. Pošilja nam – včasih so jim rekli preroki – danes pa rečemo svete može in žene, ki z molitvijo, žrtvijo in zglednim življenjem duhovno plemenitijo narod. Iz vsakega naroda v vseh časih vznikajo svetniki –duhovniki ali laiki. Vsak narod jih potrebuje in brez njih ne more obstati.
Naš narod in naša domovina pa potrebujeta predvsem ljudi s pogumom. Potrebujeta ljudi z iskreno mislijo, pripravljenostjo za delo, pošteno ravnanje in s čistostjo srca. Poguma je veliko vrst, lahko bi našteli mnogo primerov, ampak vsak v svojem življenju ve, kdaj je tisti trenutek, ko se mora zavzeti za resnico, za domovino, za bližnjega in nekaj konkretnega narediti. To ohranja narod in domovino živo in kleno. Vsi smo poklicani – ne k plazenju, malodušju in tarnanju – temveč k pogledu navzgor in dvigu navzgor.
Naj zaključim z besedami Alojzija Grozdeta, ki nas spodbujajo prav k temu: Naš dom so pečine, naš dom so višine, naš dom so sinjine neba. Naj strele se vžigajo, bliski naj švigajo, orel strahu ne pozna.
MOLITEV ZA DOMOVINO
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge. Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj domovine, nam pa pomagaj, da bomo odgovorni na svojem mestu in da se bomo kljub razlikam veselili drug drugega. Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in ostarelim ljudem. Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili. Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in skupno življenje.
Amen.
Pridiga koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka pri sveti maši za domovino 2020
