Prva nedelja po veliki noči je Bela nedelja. To je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Včasih so jo imenovali »bela«, ker so tisti, ki so bili krščeni na veliko soboto, ves teden nosili bela oblačila, ki so jih pri krstu dobili v znamenje očiščenih duš. Bela oblačila so na ta dan odložili in prevzeli določene obveznosti v skupnosti: nekateri so postali pevci, drugi bralci, tretji ministranti, drugi so skrbeli za uboge in podobno.
Družinsko molitveno bogoslužje na Belo nedeljo
Nedeljo Božjega usmiljenja je razglasil sv. Janez Pavel II. in tako želel poudariti pomen bele nedelje. V navdih mu je bila tudi sv. Favstina Kowalska s svojimi zasebnimi razodetji.
V svoj dnevnik je zapisala Jezusove besede: »Hči moja, govori vsemu svetu o mojem neizmernem usmiljenju. Hočem, da je praznik Božjega usmiljenja zatočišče vseh duš, pribežališče vseh grešnikov. Ta dan bom razodel polnost svojega usmiljenja. Kdor bo ta dan opravil sveto spoved in prejel obhajilo, do dobil popolno odpuščanje grehov in kazni za grehe. Naj se nihče ne boji priti k meni, čeprav so njegovi grehi še tako veliki. Hočem, da praznik mojega usmiljenja slovesno obhajate prvo nedeljo po veliki noči.«
V ponedeljek se odpirajo cerkve za bogoslužje z verniki.
Verouk se do nadaljnjega izvaja na daljavo (po spletu).
Obletnica smrti nadškofa metropolita msgr. Alojza Urana. Svojo zemeljsko pot je zaključil v jutru velike sobote, 11. aprila 2020, in odšel k svojemu nebeškemu Očetu ter mu še enkrat izrazil svojo popolno pripravljenost: »Da, Oče.« in odšel v svoj nebeški dom.
Pridiga nadškofa Stanislava Zoreta pri sveti maši na
2. velikonočno – belo nedeljo
