Spoved pred prazniki bo za vso župnijo na cvetno nedeljo, 9.4., od 17.00 ure dalje v cerkvi na Brezovici. Prav tako bo priložnost za sveto spoved na Rakovniku v velikem tednu od ponedeljka do sobote od 9h do 12h, v Ljubljani pri frančiškanih na Tromostovju in v Ljubljanski stolnici.
Spoved za mlade: ponedeljek, 10.4., ob 20h na Viču.
Prvo srečanje tečaja nege starejših in bolnih na domu bo v torek, 11.4., od 17h do 20h v dvorani Marijinega doma, Starovaška cesta 19, Brezovica. Celotni tečaj bo trajal 20 šolskih ur in zajema pet srečanj ob torkih. Prijavite se lahko pri g. župniku (040 395 942, Jožef Poje) ali pri ga. Mariji Kozjan (031 490 473).
Veliki četrtek: Sveta maša ob 9h samo v ljubljanski stolnici. Zvečer ob 19h sveta maša na Brezovici. Po maši molitev z Jezusom na Oljski gori. Na veliki četrtek popoldan ni verouka, ker se veroučenci udeležijo večerne svete maše. To je prvi dan birmanske devetdnevnice za birmance, starše in botre ter dan priprave na prvo sv. obhajilo letošnjih prvoobhajancev.
Veliki petek: Ob 15h molitev križevega pota v cerkvi na Brezovici.
Obredi velikega petka ob 19h na Brezovici. Po obredih je molitev pred Božjim grobom. Drugi dan birmanske devetdnevnice.
Velika sobota: Blagoslov ognja na vrtu ob 6h in nato blagoslov vode v cerkvi. Blagoslovljen ogenj lahko kdorkoli prevzame na župnijskem vrtu, prav tako blagoslovljeno vodo v cerkvi.
Češčenje Jezusa v Božjem grobu:
8h Dragomer; 9h Log; 10h Vnanje Gorice; 11h Brezovica
Blagoslov velikonočnih jedil:
Dragomer: 13h; Log: 14h; Vnanje Gorice:15h;
Brezovica: 16h, 17h in 18h.
Velikonočna vigilija ob 20h na Brezovici. Najslovesnejše bogoslužje v vsem cerkvenem letu. Tretji dan birmanske devetdnevnice.
Velika noč: Velikonočna procesija ob 6:30 na Brezovici. Sveta maša je po procesiji in ob 10h na Brezovici, ob 8:30 na Logu (kapela) in v Vnanjih Goricah. Četrti dan birmanske devetdnevnice.
Vrstni red velikonočne procesije: Pred procesijo se pred cerkvijo razvrstijo nosilci bander. Prvo bandero je s podružnice Vnanje Gorice, drugo iz Dragomerja, tretje z Loga in četrto z Brezovice. Po zapeti hvalnici »aleluja« gre za začetek procesije kip vstalega Zveličarja. Nato pa župljani pristopite k tistemu banderu s katerega kraja župnije prihajate: Vnanje Gorice, Dragomer, Log in nazadnje Brezovica. Nato gredo pevci, ministranti in »nebo«, pod katerim je duhovnik z Najsvetejšim. Naj bo lepa procesija izraz našega veselja in hvaležnosti za dar odrešenja.
Vsem želim blagoslovljene velikonočne praznike, polne močne vere v večno življenje, ki se nikoli ne konča, ker je Kristus uničil smrt in nam zagotovil popolno srečo pri Očetu.
________________________________________________________________________________________________________________________________
Razlaga za veliki teden in velikonočno tridnevje
Vrhunec cerkvenega leta predstavlja veliki teden, ki ga začenjamo na cvetno ali oljčno nedeljo, višek velikega tedna pa velikonočno tridnevje: veliki četrtek, veliki petek in velikonočna vigilija na veliko soboto. Bogoslužno dogajanje velikega tedna nas preko bogate simbolike in izbora svetopisemskih besedil uvede v Veliko noč, ki je najpomembnejši in največji krščanski praznik.
Postni čas, ki smo ga začeli na pepelnično sredo in traja štirideset dni, sklenemo z večerno mašo velikega četrtka in tedaj nastopi sveto velikonočno tridnevje. Dnevom med četrtkom in soboto dodajamo pridevnik veliki, ker vsebujejo najgloblje sporočilo krščanstva: pripovedujejo o postavitvi zakramentov evharistije in mašniškega posvečanja ter o trpljenju, smrti in vstajenju Božjega sina Jezusa Kristusa. Dogodke v Svetem pismu podrobno opisujejo vsi štirje evangelisti. Velikonočno tridnevje Gospodovega trpljenja in vstajenja se začne z večerno mašo na veliki četrtek, ima svoje središče v velikonočni vigiliji.
Cvetna nedelja – nosi ime po cvetju, zelenju, oljčnih vejah, s katerimi pridemo k maši in blagoslovu zelenja. To nas spominja na Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, ko so ga ljudje pozdravljali kot kralja, a le pet dni pred križanjem. Tudi mi ga pozdravljamo, ne le kot kralja, ampak kot Odrešenika, ki nam daje večno življenje!
Veliki četrtek – je dan evharistije. Na veliki četrtek dopoldne škof v stolni cerkvi pri krizmeni maši posveti oljčno olje v sveto krizmo, ki se uporablja pri podeljevanju zakramentov krsta, birme in mašniškega posvečenja. S slovesno sveto mašo zvečer na Brezovici ob 19h bomo obhajali spomin postavitve dveh zakramentov svete evharistije in mašniškega posvečenja.
Ta dan je bila dana temeljna zapoved krščanstva, da se ljubimo med seboj kot bratje in sestre. Po vseh teh dogodkih pa je Jezus začel svoje zveličavno trpljenje z molitvijo na Oljski gori, kjer je potil krvavi pot, bil izdan in odveden v ječo in drugi dan v obsodbo. Naše cerkve ta večer postajajo dvorane zadnje večerje. Po maši prenesemo Najsvetejše v “ječo”. Ta večer nas Jezus vabi, da bedimo z njim v molitvi. Takoj po maši bomo skupaj zmolili del rožnega venca. Nato pa bo še češčenje Najsvetejšega.
Veliki petek – je dan Jezusove smrti – strogi post. Spomnimo se krivične sodbe, na strašno bičanje, na kronanje s trnjem, na vse poniževanje in sramotenje, na njegov križev pot in strahotno križanje. To je edini dan v letu, ko ni evharistične daritve, saj veliki in večni duhovnik sam daruje na oltarju križa svoje življenje. Ob 15h, ob uri Jezusove smrti, bomo v cerkvi na Brezovici molili križev pot. Bogoslužje velikega petka bo na Brezovici ob 19h.
Bogoslužje velikega petka ima tri dele:
OPRAVILO BOŽJE BESEDE – Berila nam izražajo isto misel kot Janezovo poročilo o Jezusovem trpljenju – pasijon. Prošnje za vse potrebe imajo na ta dan poseben pomen, saj Cerkev v desetih molitvah prosi za: Cerkev, papeža, služabnike Cerkve in vse vernike, za katehumene, edinost kristjanov, za Jude, za tiste, ki ne verujejo v Kristusa, za tiste, ki ne verujejo v Boga, za državne voditelje, za vse, ki so v stiskah.
ČEŠČENJE KRIŽA –Duhovnik dvigne križ in trikrat zapoje: Glejte les križa, na katerem je zveličanje sveta viselo. Pokleknemo in vsi odgovorimo: Pridite, molimo. Križ počastimo v zavesti, da je bil cena našega odrešenja – življenje Božjega sina.
OBHAJILO – Od leta 1955 prejmejo na veliki petek skupaj z duhovnikom tudi verniki sveto obhajilo kot dragocen sad drevesa življenja svetega križa. Obhajilo na ta dan ne pomeni samo združitve s Kristusom, temveč nas vodi tudi v njegovo trpljenje, da postanemo žrtve kakor on. Potem prenesemo Najsvetejše v Božji grob. Povabljeni smo, da tiho molimo pred Božjim grobom skupaj z našim Odrešenikom. Nabirka velikega petka je vsako leto namenjena za Cerkev v Sveti deželi.
Velika sobota – dan molitve, dan tišine. Z veliko hvaležnostjo in ljubeznijo prihajamo za ta dan v cerkev, kjer leži naš Zveličar v grobu. Pred našimi očmi je ta dan posebno Jezusova mati Marija. Ona si je zapomnila Jezusove besede, da bo čez tri dni vstal. Z vero in neomajnim zaupanjem čaka tretji dan.
Zjutraj ob 6h bo blagoslov ognja.
MOLITEV PRI BOŽJEM GROBU – Ta dan se mudimo pri Jezusovem grobu in premišljujemo njegovo trpljenje in smrt. S svetim spoštovanjem prihajamo k Božjemu grobu in vsaj v duhu poljubimo njegove svete rane.
Velika noč – je najpomembnejši in največji krščanski praznik. Velikonočno praznovanje začnemo na veliko soboto zvečer ob 20h z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Velikonočna vigilija je najslovesnejše in najpomembnejše bogoslužje v cerkvenem letu. Bogoslužje velikonočne vigilije ima štiri dele: slavje luči, besedno, krstno in evharistično bogoslužje.
Slavje luči se začne pred cerkvijo z blagoslovitvijo ognja, s katerim prižge duhovnik velikonočno svečo, ki predstavlja od mrtvih vstalega Kristusa. Sledi sprevod v temno cerkev z velikonočno svečo na čelu. Ob vzkliku KRISTUSOVA LUČ si verniki postopoma prižgete svoje sveče. Cerkev se odene v svetlobo in poslušamo najlepši bogoslužni spev – velikonočno hvalnico.
Takoj zatem pa nam besedno bogoslužje v zgoščeni pripovedi prikazuje zgodovino odrešenja. Seznani nas z najvažnejšimi zgodovinskimi dogodki in nas prestavi v dogajanje sedanjosti: to je dogodek Jezusovega vstajenja. Duhovnik zapoje »Slava Bogu na višavah«. Spet se prižgejo vse luči, oglasijo se orgle in zvonovi. Poslušamo še berila nove zaveze o velikonočnih dogodkih.
Po razlagi božje besede se prične krstno bogoslužje, ki ima v bogoslužju velikonočne vigilije posebno mesto, saj v krstu deluje moč Kristusove smrti in vstajenja. V prvi cerkvi so krščevali samo ob tej priložnosti. Po blagoslovu krstne vode vsi s prižganimi svečami v rokah izpovemo krstne obljube.
Evharistično bogoslužje velikonočne vigilije je največje slavje vsega liturgičnega leta! To je najbolj slovesna velikonočna maša.
Veselje, ki ga to noč doživimo v cerkvi, se potem prelije v velikonočno jutro, ki ga z velikonočno procesijo proslavimo na poseben način, v srcih pa naj radost velike noči stalno živi in deluje.
Velikonočna sveča
V velikonočni vigiliji, ki je »mati vseh vigilij« cerkvenega leta, zažgejo na začetku bogoslužja pred cerkvijo kup drv. Ob tem ognju prižgejo velikonočno svečo. To svečo potem nesejo na čelu procesije v popolnoma temno cerkev. Po eni strani naj bi velikonočna sveča spominjala na ognjeni steber, v katerem je Bog kot Bog zaveze z Izraelom hodil pred ljudstvom ponoči, ko je odhajalo iz egiptovske sužnosti. Tako mu je kazal pot v svobodo.
Po drugi strani pa je velikonočna sveča simbol Kristusa. Nekdaj je obstajala šega, da so iskro za vžig velikonočnega ognja vkresali iz kamna. Tako je bila že ta iskra opozorilo na Kristusa, ki je iz teme skalnatega groba prišel kot Vstali. Zlasti pa je že velikonočna sveča sama znamenje Kristusa. Kdor ji sledi v cerkev, pomisli na Kristusove besede: »Jaz sem luč sveta. Kdor hodi za menoj, ne bo hodil v temi, temveč bo imel luč življenja.«
Simboliko velikonočne sveče, ki označuje Kristusa, pa podkrepi tudi navada, da se v vosek vpraska Kristusov križ ter zraven Alfo in Omego, prvo in zadnjo črko grške abecede, v spomin na Jezusove besede: »Jaz sem … začetek in konec.« Nazadnje se pripiše tekočo letnico in vtisne v svečo pet zrn kadila kot znamenje petih poveličanih ran na telesu vstalega Gospoda.
Procesija z velikonočno svečo se na poti do oltarja trikrat ustavi in trikrat zadoni klic: Kristusova luč! Potem svečo postavijo na visok svečnik in jo pokadijo s kadilom. Končno zadoni velikonočna hvalnica Exultet – Veseli se! z besedilom pesniške lepote, ki izpove globino odrešenjske zgodovine. Spominja na velikonočno jagnje, katerega kri na podbojih vrat Izraelcev je odvrnila angela smrti; spominja na odhod Izraela iz tamkajšnje sužnosti. Spominja pa tudi na Kristusov izhod iz smrti v noči, »v kateri je Kristus strl verige smrti in kot zmagovalec vstal od mrtvih.« Govori o Adamovi srečni krivdi, ki je v Kristusu našla tako velikega odrešenika: »O nedoumljiva Očetova ljubezen; da rešiš sužnja, si daroval Sina.« Hvalnica se konča z željo, naj bi velikonočna sveča gorela brez pojemanja, dokler ne »vzide zvezda danica«.
Včasih je velikonočna sveča gorela pri bogoslužju od velike noči do vnebohoda. Potem so jo ugasnili kot znamenje, da se je Kristus vrnil domov v izvor božanske Trojice. Zdaj pa velikonočna sveča stoji v prezbiteriju vseh petdeset dni velikonočnega časa in jo prižigamo med bogoslužjem. Z njeno lučjo prižigamo krstno svečo, pri pogrebnih mašah pa naj bi velikonočno svečo postavili na krsto kot znamenje, da je smrt za kristjana njegova osebna velika noč.
V novejšem času je marsikje nastala navada, da velikonočno luč prinašajo v svetilkah domov in na grobove. Ta navada sporoča, da se Kristusova luč vedno želi širiti kakor plameneč ogenj v vse domove in k vsem ljudem.
povzeto po zapisih: Sveta znamenja (E. Kapellari, 2013)
