Na Gulču, barjanskem osamelcu, sredi Vnanjih Goric, južno od Brezovice, je že od nekdaj cerkev, ki je bila najprej posvečena sv. Boštjanu. Leta 1526 je posvečena sv. Trojici in sv. Duhu.
Leta 1602 so se vaščani zaobljubili, da bodo postavili nazaj oltar sv. Boštjana, če bo morilska šiba kuge prenehala – in kuga je prenehala. Istega leta je bilo blagoslovljeno tudi obzidano pokopališče okoli cerkve, ki je že večkrat širjeno.
Leta 1631 je imela cerkev dva oltarja. Glavni oltar, na katerem je bila majhna stara slika sv. Trojice, je bil posvečen sv. Duhu, stranski pa je bil posvečen sv. Boštjanu. Cerkev je imela samo eno okno. V zvoniku sta bila dva zvonova. V času Valvasorja pa so že omenjeni trije oltarji: sv. Trojice, sv. Marije in sv. Boštjana. Leta 1856 sta bila narejena oltarja in istega leta tudi blagoslovljena.
Desni stranski oltar je posvečen sv. Boštjanu, katerega kip je na sredi oltarja. Na strani je kip sv. Jakoba in kip blaženega Antona Martina Slomška, ki ga je leta 2002 naredil invalid Zdravko Strajnar iz Loga. Ta je nadomestil kip sv. Florijana, ki je bil prenesen nazaj na pročelje gasilskega doma. Na mizi je podoba Srca Jezusovega.
V levem stranskem oltarju je kip sv. Marije Kraljice. Na straneh pa sta sv. Rok in sv. Silvester. Na mizi je podoba sv. Srca Marijinega. V glavnem oltarju je podoba sv. Trojice, spredaj stojijo štirje evangelisti. Na levi sv. Janez in sv. Matej, na desni pa sv. Luka in sv. Marko. Na vrhu stebrov stojita na desni sv. Štefan in na levi sv. Vincencij. Na mizi je lesen, belo barvan tabernakelj.
Leta 1870 je cerkev poslikal Slikar Ivan Šubic. V prezbiteriju, na desni strani, je naslikal učenca, ki potujeta z Gospodom v Emavs, ter Jezusa, ki izroča sv. Petru vrhovno oblast. Na levi vidimo Mojzesa, ki je v sveti jezi, nad malikovanjem izraelskega ljudstva, vrgel tabli z Božjimi zapovedmi ob tla, ter beg svete družine v Egipt. V ladji sta na desni strani sv. Andrej in sv. Matija, na levi pa sv. Jedert in sv. Uršula. Na stropu ladje so tri podobe, na katerih vidimo Boga Očeta, oznanjenje sv. Devici Mariji ter kralja Davida.
Leta 1878 so napravili novo ostrešje. Podoba Križanega na pokopališču pa je imela na podstavku vdolbene besede: »Jezus, usmili se jih! 1879«
Leta 1896 so cerkev podaljšali za 3,4 m, tako da meri sedaj 19,7 m. V prezbiteriju je široka 4,65 m, v ladji pa 7,04 m. V tlorisu ima podobo pravokotnika. Ima dva vhoda; glavni je pod zvonikom, stranski pa vodi v cerkev skozi zakristijo. Pri vhodu je sezidan lep, 40 m visok zvonik. Zidani del zvonika je visok 22,8 m, streha 13,1 m, jabolko in križ pa 4,1 m. Od tega leta dalje ima cerkev štiri zvonove in od leta 1899 je v zvoniku tudi ura, ki sedaj počiva, saj je bitje električno. Nad glavnim vhodom v cerkev je vklesan napis: »18 SVETA TROJICA USMILI SE NAS! 96«.
V cerkvi je bila na levi strani tudi preprosta, a lična prižnica, pri vratih pa sta dva majhna kamnita kropilnika. Na desni strani prezbiterija je prizidana zakristija, nad katero je oratorij.
Leta 1976 se je začela prenova cerkve s smernicami koncila. Tega leta je bila cerkev prebeljena, vzidana so bila nova okna in elektrificirana razsvetljava. Postavljena je bila tudi nova spovednica.
Leta 1977 je škof Lenič blagoslovil križev pot na obeh stranskih stenah, ki ga je izdelal akademski slikar Izidor Mole iz Brezovice. Posebnost križevega pota je, da ima 15 postaj (vstajenje) in visi po načrtih arhitekta Kvaternika iz Dragomerja v obliki križa. Postavljena je tudi nova spovednica.
Leta 1979 je bilo urejeno avtomatsko električno bitje in zvonjenje. Prvo verzijo sta naredila g. Bonča iz Selc in g. Rant iz Škofje Loke, ob pomoči domačinov. Sedanjo računalniško obliko bitja, pritrkavanja in zvonjenja je izdelal g. Bavcon iz Cerkna. Vzdržuje in programira pa jo domačin Drago Stanovnik.
Od leta 1984 sta nov oltar in ambon, obogatena z intarzijami domačina Staneta Vrbančiča in obrnjena proti ljudstvu. V okviru akcije oživljanja vasi in zaupanja med ljudmi, smo domačini sami leta 1990 najprej prenovili ostrešje cerkve, leta 1991 streho zvonika in fasado ter leta 1992 kupili nov mali zvon, z napisom: »Kraljica miru izprosi nam medsebojno ljubezen« in »Vrnimo življenje v naše vasi in zaupanje med ljudi 1992«. Od tega leta dalje je tudi računalniško zvonjenje, bitje in potrkavanje.
Leta 1993 je postavljena plošča v spomin med in po vojni pobitim in pogrešanim. Leta 1994 je asfaltirana cesta do cerkve in 1997 prepleskana cerkvena notranjost ter zunanja fasada. Leta 1998 dokupljeno in urejeno zemljišče za parkirišče na južni in dokupljeno zemljišče pri parkirišču zahodni strani cerkve.
Leta 1999 je postavljen nov križ pred cerkvijo na primernejšem mestu, med vhodoma na pokopališče in v cerkev (prejšnji križ pa prestavljen na križišče Podpeške ceste s ulico Pod Supotom, kjer je bil odstranjen po vojni). Leta 2013 je nadgrajeno ozvočenje v in okoli cerkve. Od leta 2014 dalje so Led žarnice tudi v drugih svetilkah, razen v reflektorjih.
Za Božič 2015 je Andreja Marinko naredila nove jaslice, stranska oltarja pa sta dobila novo LED osvetlitev. Za žegnanje 2016 na novo osvetljen tudi ambon.
V letu 2019 smo obnovili pročelje (Marko Buh, Boštjan Grdadolnik) izdelali zračni kanali na ostrešju in cerkev prekrilo z novo kritino (Šuštaršič). Pred vhodom pa je zaživela prva knjigobežnica (darilo ODPMD Brezovica) v tem predelu Slovenije.
Da je v našem svetišču vedno kaj novega, smo hvaležni prizadevnim domačinkam in domačinom, ključarjem in seveda našim duhovnikom, ki imajo vedno posluh za izboljšave.
Posodobljeno: 28.2.2020; Vir: Kronika Župnije Brezovica, ki jo je 1907 leta napisal učitelj Josip Novak in brošura, izdana 2002, ob 300 letnici župnije.
