Na Veliko noč, 4. aprila, bo mogoče prejeti sveto obhajilo
od 11.00 do 12.30 ure.
Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek.
- Ob 15.00 – Blagoslov jedil iz mariborske stolnice (TV SLO 1)
- Ob 18.30 – Velikonočna vigilija – ljubljanska stolnica (RADIO OGNJIŠČE)
- Ob 19.30 – Velikonočna vigilija iz Vatikana (TV EXODUS)
- Ob 19.58 – Velikonočna poslanica slovenskih škofov (TV SLO 1)
Velikonočno praznovanje se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši bo duhovnik prebral več svetopisemskih besedil, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij.
BLAGOSLOV JEDIL
Vsi: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Bralec: K blagoslovu smo se zbrali, ker verjamamo, da nam Bog stoji ob strani. Na današnji dan naša družinska miza postaja oltar. Ko se bomo zbirali ob njem, naj ne uživamo samo v dobri hrani, ki jo sprejemamo s hvaležnostjo, ampak tudi v molitvi, v spoštljivih in resničnih pogovorih, ki naj bogatijo naše obede.
BOŽJA BESEDA
Iz svetega evangelija po Luku (9,11b-17).
Jezus daje vsem jesti, da se nasitijo.
Tisti čas je govoril Jezus množicam o božjem kraljestvu ter ozdravljal vse, ki so bili potrebni ozdravljenja. Medtem se je dan začel nagibati. Pristopili so dvanajsteri in mu rekli: »Odpusti množico, naj gre v bližnje vasi in zaselke, da prenoči in si najde živeža; tukaj smo preveč na samem.« Odgovoril jim je: »Vi jim dajte jesti.« Rekli so: »Nimamo več kot pet hlebov in dve ribi, razen če gremo in kupimo živeža za vse te ljudi.« Bilo je namreč okoli pet tisoč mož. Naročil je svojim učencem: »Posedite jih po skupinah približno po petdeset.« Storili so tako in vse posedli. Tedaj je vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, zmolil nad njimi blagoslov, razlomil in dajal učencem, da so jih delili med množico. Vsi so jedli in se nasitili. Pobrali so, kar jim je ostalo, in tega je bilo dvanajst košar.
Voditelj: To je Kristusov evangelij.
Vsi: Hvala tebi, Kristus.
Voditelj: Molimo skupaj Gospodovo molitev:
Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh in odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom, in ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.
BLAGOSLOVNA MOLITEV
Nad kruhom ali potico.
Molimo.
Gospod Jezus Kristus, živi kruh večnega življenja, blago+slovi, prosimo, ta kruh, kakor si blagoslovil pet hlebov v puščavi. Po njem naj prejmejo tvoji verniki, ki ga bodo uživali, dušno in telesno zdravje in naj se veselijo tvojega vstajenja, ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Vsi: Amen.
Nad mesom
Molimo.
Nebeški Oče, prosimo te, blago+slovi to meso, ki nas spominja na Kristusa, našega Gospoda. On je pravo velikonočno Jagnje, darovano za naše grehe. Premagal je smrt in s teboj živi in kraljuje vekomaj.
Vsi: Amen.
Nad pirhi
Molimo.
Gospod Jezus, tvojo smrt oznanjamo in tvoje vstajenje slavimo. Prosimo te, blago+slovi te pirhe. Ko jih bomo uživali, se bomo spominjali tvojega vstajenja. Ki živiš in kraljuješ vekomaj.
Vsi: Amen.
Nad hrenom
Molimo.
Gospod, naš Bog, prosimo, blago+slovi te korenine hrena, ki smo jih odbrali od bogatih sadov naše zemlje. Verujemo, da je Kristusovo vstajenje za nas začetek novega življenja. Naj v nas vedno bolj raste, se krepi in prinaša stoteme sadove. Po Kristusu, našem Gospodu.
Vsi: Amen.
Voditelj molče pokropi jedila z blagoslovljeno vodo.
Voditelj: Vsemogočni Bog naj nas v svoji dobroti blagoslovi in nam da zveličavne modrosti.
Vsi: Amen.
V oditelj: Vedno naj nas brani z nauki vere in nam pomaga, da bomo vztrajno delali dobro.
Vsi: Amen.
Voditelj: Naše življenje naj usmerja k sebi in nam pokaže pot miru in ljubezni.
_____________________________________________________
Ogenj
Ogenj použiva, ogreva, žge, prečiščuje …, zato je že od nekdaj veljal za posebej dragocenega. V Svetem pismu nastopa na več mestih: npr. Bog se Mojzesu prikaže v gorečem grmu na gori Sinaj (prim. 2 Mz 3,2); Izraelce je na poti skozi puščavo spremljal ognjeni steber, ki je bil znamenje Božje navzočnosti (prim. 2 Mz 13,21–22) ter drugod, kjer ima vlogo prečiščevanja.
V Stari zavezi se ogenj uporablja kot simbol razodevanja Boga. Simbolizira namreč Božjo nepristopnost in svetost.
Za kristjane je z ognjem najbolj izrazito povezan binkoštni dogodek. Petdeset dni po veliki noči se spominjamo prihoda Svetega Duha med apostole. Sveti Duh se je v šumu, ki je nastal ob bližajočem se viharju, spustil nad apostole v obliki plamenu podobnega jezika (prim. Apd 2,1–3).
Pri bogoslužju se ogenj uporablja pri slovesnih mašah v kadilnici z žarečim ogljem, na katerega se nalaga kadilo. Ob veliki noči se ogenj tudi blagoslavlja, saj simbolizira Kristusa, ki je luč sveta.
Voda
Simbolika vode odkriva njen pomen v vsakdanjem življenju. Kakor si človek umaže telo, si lahko umaže tudi dušo, zato jo moramo po potrebi tudi očistiti. Voda je v različnih kulturah znamenje notranjega očiščevanja. Potopitev v vodo Gangesa za hindujce, v Nil za Egipčane ali v Jordan za Jude je imela in ima še vedno velik pomen za odpuščanje grehov in notranje očiščenje.
V številnih kulturah, tudi pri Izraelcih, je poznano obredno očiščevalno umivanje pred vstopom v tempelj ali na začetku molitve. Umivanje rok pred molitvijo in jedjo nima samo higienske vloge, ampak nakazuje tudi na notranje očiščenje. Voda, ki telesu omogoča preživetje, izraža najgloblja hrepenenja človeškega bitja: srečo, svobodo, ljubezen, resnico.[9] Vode, ki poplavijo in povzročajo razdejanja, lahko prinašajo tudi smrt. Ta dvojnost pomaga razumeti zakrament krsta, pri katerem je voda bistvena prvina in v katerem najdemo dva vidika: smrt greha in prerojenje za prejemanje milosti v novem življenju.
Spomin na krst je najbolj izrazit pri velikonočnem bdenju (vigiliji) na veliko soboto. Mašnik blagoslovi krstno vodo in če so pri bogoslužju navzoči katehumeni, jih ob tej priložnosti krsti.
Izhajajoč iz simboličnega pomena vode pri krstu razumemo tudi uporabo blagoslovljene vode, ki nas spominja na prvi zakrament. Mašnik včasih na začetku maše (npr. v postnem času) občestvo pokropi z vodo, ki jo je prej blagoslovil, s čimer nas spomni, da smo bili krščeni in pri krstu tudi očiščeni grehov. Ta obred je nadomestil starodavno navado Cerkve, ko so si verniki v cerkvenem preddverju pred evharističnim slavjem umili roke. Ta navada se je v določeni meri ohranila do danes, saj verniki ob vstopu v cerkev pomočijo roko v kropilnik z blagoslovljeno vodo ter se z njo pokrižajo.
Vodo uporabljamo tudi pri maši. Po tem ko ministrant duhovniku prinese kruh in vino, si ta umije roke. Nekdaj je bil za to praktični razlog, saj si je duhovnik z darovi, ki so jih iz narave prinašali verniki, umazal roke. Ta obred je opisan že v bogoslužnih besedilih sv. Hipolita Rimskega sredi 2. st. po Kristusu. Umivanje rok ima tudi simbolni pomen obrednega očiščevanja. Željo in prošnjo, da bi se Bogu bližali skesani in očiščeni, izraža tudi molitev, ki jo duhovnik tiho moli med umivanjem rok: »Izmij, Gospod, mojo krivdo in očisti me mojih grehov.« Duhovnik zlije nekaj kapljic vode tudi v kelih z vinom. To dejanje predstavlja združenje med vernikom (simbol vode) in Kristusom (simbol vina), kar nakazuje tiha duhovnikova molitev: »Po skrivnosti te vode in vina naj bomo deležni Božje narave Kristusa, ki je postal deležen naše človeške narave.« Voda in vino nas spominjata na Kristusovo smrt, ko sta iz njegove strani pritekli »kri in voda«.
