DEKANIJSKO ROMANJE V BEOGRAD IN NOVI SAD (PETROVARADIN) – 29. – 31. 7. 2021
1. dan: ČETRTEK, 29. JULIJ Ljubljana – Beograd
Sveta maša ob 7. uri v cerkvi sv. Antona Padovanskega na Viču. Po sveti maši odhod avtobusa izpred cerkve na Viču ob 7.30 uri ter vožnja čez Hrvaško mimo Zagreba do hrvaško-srbske meje in naprej do BEOGRADA. Ob prihodu v srbsko prestolnico, eno najstarejših evropskih mest z bogato zgodovinsko preteklostjo, naredimo krožni ogled glavnih mestnih znamenitosti: največja pravoslavna cerkev sv. Save, parlament, Trg Republike, Narodno gledališče, Narodni muzej … Sledi namestitev v hotelu in krajši počitek. Nato bo sprejem na nadškofiji in seznanitev s katolištvom v Srbiji ter ogled mozaikov z razlago v nadškofijski kapeli, delo p. Marka Rupnika. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.
2. dan: PETEK, 30. JULIJ Beograd
Po zajtrku sveta maša v konkatedrali Kristusa Kralja, najstarejši katoliški cerkvi v Beogradu. Nato se bomo odpeljali na ogled Plečnikove cerkve sv. Antona Padovanskega, kjer delujejo frančiškani iz Bosne. Potem bomo obiskali cerkev sv. Save in se seznanili s pravoslavjem v Srbiji. Sledi kosilo v hotelu in krajši počitek. Popoldne si bomo ogledali muzej Nikola Tesle. Potem se bomo sprehodili po vedno živahni Ulici kneza Mihajla, kjer začutimo utrip sodobnega Beograda, do Kalemegdana, parka s trdnjavo na robu starega mesta, ki leži na sotočju Save in Donave. Vrnitev v hotel, večerja in nočitev.
3. dan: SOBOTA, 31. JULIJ Beograd – Novi Sad – Ljubljana
Po zajtrku vožnja proti NOVEMU SADU. V Tekijah bo sv. maša v katoliški cerkvi sv. Marije Snežne. Pot bomo nadaljevali do Petrovaradina, kjer si bomo ogledali trdnjavo iz 18. stoletja, ki je dobila naziv „Gibraltar ob Donavi“ in po želji tudi muzej. Romanje bomo sklenili s kosilom ob poslušanju tamburašev na petrovaradinski trdnjavi s pogledom proti mestnemu jedru Novega Sada, prestolnice Vojvodine, ki leži ob reki Donavi in je obdana z bujnimi vinogradi, gozdovi in prostranimi polji. Večji del današnje podobe je dobilo mesto v 19. stoletju. V njem se še zrcalita vpliv avstroogrske kulture in sožitje stare srbske duhovnosti ter severnjaške uglajenosti. Po kosilu sledi vrnitev proti domu preko Fruške gore, čez Hrvaško, mimo Zagreba v Slovenijo. Na domača vrata bomo potrkali v poznih večernih urah, predvidoma okrog 23. ure.
Za potovanje je potrebna veljavna osebna izkaznica ali potni list.
CENA: 250 EUR
Cena vključuje:
Avtobusni prevoz po programu, pristojbine na Hrvaškem in v Srbiji, nočitev v hotelu 4* (dvoposteljne sobe, TWC), 2 polna penziona in vstopnine.
Možna doplačila: za enoposteljno sobo 50 EUR.
Način plačila: 50 EUR ob prijavi, preostalo najkasneje do 27. julija 2021.
Prijavite se na župnišču na Viču ob torkih od 8.30 do 9. ure oz. od 17. do 18. ure. Ob prijavi je potrebno navesti osebne podatke, naslov in številko osebnega dokumenta.
Za morebitne dodatne informacije lahko pokličete na telefon 031 335 799 (p. Boštjan).
DEKANIJSKO-ROMANJE-V-BEOGRAD-JULIJ-2021_Prijavnica1. svetovni dan starih staršev in starejših ljudi – 4. nedelja v juliju, 25.7.2021
Dragi stari starši in vsi starejši ljudje!
Papež Frančišek je v svojem sporočilu za 1. svetovni dan starih staršev in starejših ljudi opozoril na tri stebre, ki nosijo most sožitja med starejšimi in mlajšimi: sanje, spomin in molitev. Ti trije stebri držijo tudi trden smisel starosti. So skupna duhovna osnova kakovostnega staranja vernih in neverujočih.
Sanje o lepi prihodnosti in sreči so značilnost mladih. Če življenje teče kolikor toliko po pravih tirih, tudi ljudje v srednjih letih sanjajo o zdravem odraščanju otrok, o delovnih dosežkih in o uspehih pri svojih življenjskih nalogah. Kaj pa stari ljudje? Sanjajo z vnuki njihove mladostne sanje in s svojimi odraslimi otroki njihove. Pogoj za to sodoživljanje so njihove lastne življenjske sanje – dozorele v trdno zaupanje v smisel življenja.
Spomin je svetloba, na kateri življenjske izkušnje zorijo v zaupanje. V letih, ko človek postane babica ali dedek, ima za seboj desetletja dobih in slabih življenjskih izkušenj – vanje je zakoreninjen kakor drevo v zemljo. V svoje osebne izkušnje, v družinske izkušnje in v izkušnje svoje krajevne, narodne, verske in drugih skupnosti. Stari in mladi rastemo iz svojih izkušenj in izkušenj drugih, iz sedanjih in preteklih izkušenj, vse od do začetka človeštva. Prispevek starejših ljudi k razvoju človeštva je hvaležno spominjanje izkušenj, ki so vgrajene v dosedanji razvoj. Spomin je vzdrževanje ceste, da jo mlajši rodovi lahko gradijo naprej v nevidno prihodnost.
Molitev je človekov notranji dialog, v katerem sanje zorijo v zaupanje, da se lahko uresničujejo. Je dialog z dobrimi in slabimi izkušnjami, ki jih spomin premore. V svojem duhovnem jedru dobre izkušnje brusimo z veselim in hvaležnim spominom v zlata zrna svojega življenja, svoje družine in naših skupnosti. Pri tem slabe izkušnje mirno odložimo; so namreč gnoj, ki zastruplja nas in druge, če ga mešamo, ko pa ga pustimo, pregnije v ploden kompost za naš osebni razvoj in razvoj sorodstvene in krajevne, narodne in krščanske skupnosti. Molitev – osebni dialog o vsem življenjsko pomembnem – poteka v lastnem srcu pred Bogom ali pred nedojemljivo skrivnostjo razvoja. V njej se rojeva notranji mir starostne modrosti, ko sanje zorijo v zaupanje in izkušnje poganjajo razvoj. To ohranja starejše ljudi vedre, ponosne in hvaležne, mlajšim generacijam pa navdihuje sanje in jih krepi pri delu.
Na mostu, ki ga nosijo sanje, spomin in molitev opravljajo stari starši in drugi starajoči se ljudje življenjsko poslanstvo zadnje tretjine življenja. Raziskave kažejo, da je pomemben smisel starosti to, da ob lastnem zorenju prenesejo na potomce temeljne socialne vrednote in dobre navade: delavnost, poštenost, zmožnost za sočutje z drugimi, oliko … S tem, kar so in kakor živijo, pa utrjujejo bivanjsko trdnost odrasli in mladi generaciji: življenje je smiselno, vredno si je prizadevati za dobro in lepo, kljub vsemu pešanju moči verujem in zaupam v resnico in življenje. Dokaz, da o prenosu vrednot iz roda v rod odločajo zreli stari ljudje, so ruske babuške: skozi tri generacije so bile vzgajane v ateizmu in ga živele, na starost pa so vnukom prenesle pravoslavje, ki so ga v svojem otroštvu doživljale pri svojih babuškah.
Danes nas mrzlična dirka, da bi stari ljudje v aktivnosti konkurirali mlajšim, rine v tem hujšo praznoto, čim bolj pešamo. Ob materialni varnosti, znanju in dolgem življenju, ki jih uživamo, kakor še noben rod starih ljudi pred nami, pa imamo tudi za sproščeno, vedro in poglobljeno starost boljše možnosti, kakor so jih imeli rodovi pred nami. Duhovno dediščino te modrosti lahko zapustimo svojim odraslim otrokom in vnukom – grela jih bo še v njihovi starosti.
Sanje lahko v starosti zorijo v zaupanje. V molitvenem dialogu lahko dozorijo dobre in slabe izkušnje iz osebnega in zgodovinskega spomina. Starajoči se človek lahko moli s pesnikom Gradnikom za zadnjo življenjsko modrost: »Ko odpadem, naj odpadem zrel!« Starajočemu se kristjanu pri tem zorijo vera, upanje in ljubezen – ko sam čedalje bolj doživlja božjo prijaznost do sebe, postaja čedalje prijaznejši do sebe in do ljudi okrog sebe.
dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
Ana Ramovš, dr. med., voditeljica Koordinacije kategorialne pastorale
