Obhajamo božične praznike. Božič je obletnica Jezusovega rojstva, vendar ne samo to. Je dejstvo, ki je zaznamovalo celotno zgodovino. Bog sam je prišel prebivat med nas (Jn 1,14). Skrivnost učlovečenja Boga najbolj doživljamo ob jaslicah, v domači družini, v bogoslužnem praznovanju, še zlasti pa pri sveti maši. Pri tem se nujno pojavi vprašanje, kako je mogoče ponovno doživeti dogodek rojstva izpred davnih let?
V Lukovem evangeliju pri polnočni maši beremo, da se je Odrešenik rodil danes (Lk 2,11). Ta časovni prislov se v božičnem času ponovi večkrat. Ponavljanje nakazuje, da Božje rojstvo presega meje časa in prostora. Tako kot rojstvo otroka pomeni upanje za družino, tako Božje rojstvo pomeni upanje za celotno človeštvo. Emanuel je Bog z nami. Nismo sami! Utrjevanje upanja je še posebno pomembno v času, ko doživljamo vojno, različne oblike nasilja in druge vrste negotovosti.
Bogoslužna besedila v božičnem času nam povedo, da so dogodki odrešenja vedno aktualni in zadevajo vsakega človeka. Ko slišimo ali izgovarjamo, da se je danes za nas rodil Odrešenik, mislimo, da nam Bog v sedanjem trenutku ponuja možnost, da ga prepoznamo, sprejmemo in okrepljeni z vero zaživimo na nov način, kot so to storili pastirji v Betlehemu.
Božje dete se ni rodilo v toplem domu, temveč na poti, v mrazu in negotovosti. Tudi v tem času mnogi trpijo zaradi različnih oblik nepravičnosti. Njihov božič je podoben tistemu na betlehemskih poljanah in begu svete družine v Egipt. Spomnimo se osamljenih in onemoglih, bolnih in tistih, ki v teh dneh v bolnišnicah skrbijo zanje, pa vseh tistih, ki delajo in skrbijo, da lahko mi v miru praznujemo. Tudi po njih Gospod prihaja k nam.
V imenu slovenskih škofov vsem družinam in posameznikom, krščanskim občestvom, Slovencem doma, v zamejstvu in po svetu ter drugim krščanskim Cerkvam in skupnostim želim blagoslovljen božič. Naj nam praznovanje Božjega rojstva utrdi vero, prinese miru, veselja in novega upanja.
Msgr. dr. Andrej Saje, Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference
Ponedeljek, 26. december, je god sv. Štefana, diakona in prvega mučenca in državni praznik: dan samostojnosti in enotnosti. Zato bo ta dan sveta maša tudi v Dragomerju v cerkvi ob 10.00.
Sreda, 28. december, po sveti maši ob 19.30 bo božični koncert, ki ga pripravlja Glasbena matica Ljubljana.
Pevci Pevske šole Glasbene matice bodo čas in čar božiča osmislili z nekaterimi najlepšimi napevi svetovne in slovenske glasbene literature. Celovečerni praznični koncert bo tako zaobjemal vse od srednjeveških koralov, mojstrovin klasičnih glasbenih velikanov (Bach, Händel, Vivaldi, Mozart, Brahms, Schubert) pa vse do del sodobnejših skladateljev (Newton, Berlin, Premrl, Vremšak, Cigan, Mav idr.).
Pevska šola Glasbene matice sicer že 15. leto deluje kot podporni steber vsem hišnim zborovskim sestavom, obenem pa nudi možnost individualnega pevskega izobraževanja vsem posameznikom, ki si želijo nadgraditi svoje znanje. Učenci so otroci, mladostniki, ki so šele na pragu svojega pevskega izobraževanja ter odrasli z različnim pevskim predznanjem ter osebnimi ambicijami.
Petek, 30. december, je praznik Svete Družine. Letos je praznik med tednom in ne na nedeljo, ker je prva nedelja po božiču že praznik Marije, Božje Matere.
Sobota, 31. decembra, je zahvalni dan za preteklo koledarsko leto, ki ga zaključujemo. Ta dan je tudi drugi sveti večer pred vstopom v novo koledarsko leto 2023. Z molitvijo in sveto mašo zvečer ob 19.00 hvaležno sklenimo leto, ki smo ga preživeli in se priporočimo za čas življenja, ki je pred nami.
Nedelja, 1. januar, praznik Marije, svete Božje Matere, to je osmi dan po božiču, sklep božične osmine – osemdnevnega praznovanja Odrešenikovega rojstva.
