Na prijaznem, večinoma z bukovjem obraslem hribčku – »Borštu«, na poti iz Brezovice proti Vrhniki, stoji mala cerkvica. Zidana je bila najbrž v 14. stoletju, ko se je češčenje sv. Janeza Krstnika po malteških vitezih razširjalo po Kranjskem.
Cerkev je gotovo stala že leta 1526, kar je razvidno iz zapisnika o cerkvenih dragocenostih. Leta 1631 pa v vizitacijskem zapisniku lahko preberemo, da je imela cerkev dva oltarja. Glavni in stranski, ki sta bila oba posvečena sv. Janezu. Imela je eno okno in dva zvonova. Okoli cerkve je bilo posvečeno in obzidano pokopališče. Škofov odlok se je zato glasil: »Glavni oltar se mora z vsem potrebnim oskrbeti, stranski pa nas se kot nepotreben odstrani iz cerkve. Tudi slikarije v prezbiteriju in zunaj cerkve naj se kot nespodobne odstranijo in pobelijo.« Valvasor pa nam ne pove nič drugega kot to, da se žegnanje obhaja v nedeljo po sv. Jerneju.
Zaradi potresa leta 1895, so jo morali leta 1900 pol podreti. Ladja ima v tlorisu pravokotnik ter je 8,8 m dolga in 5,8 m široka. Prezbiterij ima v tlorisu podobo polovice osmerokotnika in je 6 m dolg in 4,9 m širok. Visoka je 6 m. V ladji so štiri pravokotna okna v prezbiteriju pa dve polkrožni okni.
Oltarji so trije. V glavnem je podoba sv. Janeza Krstnika, kip tega svetnika je bil leta 1984 ukraden, tako, da je sedaj v glavnem oltarju slika domačega akade+mskega slikarja Izidorja Moleta.. Nad sliko je manjši kip Matere Božje in pet angelčkov. Na eni strani oltarja sta sv. Janez Evangelist in sv. Pavel, na drugi pa sv. Ahacij in sv. Peter. Na vsaki strani je tudi po en steber, na vrhu katerih strojita sv. Matija in sv. Primož.
Menza je lesena, na njej pa tabernakelj, leta 1978 dar sester usmiljenk iz iz Skopja. Spredaj je lesen daritveni oltar po načrtih arhitekta Kvaternika.
Stranski oltar na desni strani je posvečen sv. Florjanu. Nad njim je bil v majhni vdolbini kip nebeške Kraljice. Na desni strani je stal sv. Blaž, na levi pa sv. Urban, a sta bila ukradena že leta 1966. Na mizi je podoba Srca Jezusovega. Stranski oltar na levi strani pa je posvečen brezmadežni Devici Mariji z njenim kipom v tronu. Na njeni desni je sv. Barbara, na levi pa sv. Katarina. Nad njo je bil kip sv. Jožefa, ob njemu pa sta bila še kipa sv. Frančiška Ksaverija in sv. Ignacija, ki sta bila tudi ukradena.
Leta 1995 je bila cerkev prenovljena in prebeljena. Odstranjena je bil ves omet in oba stranska oltarja in spovednica. Kipi sv. Florjana, Marije z Jezuščkom, Brezmadežne, sv. Barbara, sv. Katarine in sv. Jožefa z Jezuščkom pa preneseni v prezbiterij.
Devet preprostih klopi so nadomestili z 98 stoli.
V cerkvi pod korom sta kropilnika, izklesana iz kamna. Sredi cerkve visi steklen lestenec.
Leta 2013 je izvedeno ozvočenje v in pred cerkvijo.
Na desni strani prezbiterija je prizidana zakristija. Pri glavnih vratih se vzdiguje proti nebu do strehe 13 m visok zvonik, v katerem so trije zvonovi, ki so od 1984 elektrificirani. Od leta 1860 je v zvoniku tudi ura. Prvo električno verzijo sta naredila g. Bonča in g. Rant ob pomoči domačinov. Sedanjo računalniško obliko avtomatskega električnega bitja, pritrkavanja in zvonjenja je izdelal g. Bavcon. Vzdržuje in programira pa jo D. Stanovnik. Zvonik je leta 1995 dobil novo bakreno streho. V cerkvi je nov tlak, stari pa je položen pod zvonikom.
Nekoliko stran, pod cerkvijo je pokopališče, mrliška vežica in parkirišče, tako, da je cerkev tudi pokopališka. Nekoč je bilo menda pokopališče tudi okoli cerkve.
Leta 1996 je bil položen asfalt do cerkve tako, da je sedaj pot lepa in dostojna.
Leta 1997 je bil pri križišču s Tržaško cesto ob cesti, ki vodi do cerkve postavljen križ. Na kamnitem podstavku je napis Na križu umiram in raj vam odpiram. Letnica 1909. Ob cesti je postavljenih tudi 14 lesenih križev, da se lahko v postnem času, ob nedeljah moli križev pot tudi v naravi.
Vir: Kronika Župnije Brezovica, ki jo je 1907 leta napisal učitelj Josip Novak in brošura, izdana 2002, ob 300 letnici župnije.
