Letos med prvomajskimi prazniki sem obiskal del Slovenije, kjer nisem pogosto na tleh, ne da bi ga preletel – to je Kras. Obiskal sem tudi hišo našega pesnika Srečka Kosovela v Tomaju. Vodička je med drugim povedala eno stvar iz časa mladosti Srečka Kosovela, ki je vplivala na njegovo življenje in življenje njegove družine. Ko je bil star šestnajst let, je bil velik del Slovenije čez noč priključen Italiji. To je bilo leta 1920, po prvi svetovni vojni, z Rapallsko pogodbo. Pod Italijo je tako prišel del Kranjske, Notranjske in največji del Primorske. Takrat se je skoraj četrtina Slovencev (več kot 300.000) znašla pod Italijo.
Takrat pa nismo izgubili samo ozemlja; nov režim je hotel na hitro in grobo zatreti vsako slovensko dejavnost – prireditve, tisk, šolo, jezik. Oče Srečka Kosovela je bil učitelj – spoštovan človek in zaveden Slovenec, ki je dolga leta poučeval otroke v Sežani. Po priključitvi bi moral poučevati v italijanskem jeziku in tudi bristati sledi slovenstva in vsake narodne zavesti. Temu se je uprl, zato je čez noč ostal brez službe in stanovanja. Sokrajani so jim potem pomagali zgraditi hišo v Tomaju, kjer so živeli.
Mlad pesnik je do takrat že razvil veliko ljubezen do Krasa in Slovenije. Veliko je pisal o kraških borovcih, vetru, ki je značilen za to področje, tistih krajih v okolici in ljudeh. Spomnim se ene od pesmi, ki je nastala takrat in je iz Makorjeve božične kantate, naslov je Božič na Krasu. In prav v tej pesmi je opisal ta močan občutek izgube domovine. Ne bi bil rad na tak slovesen dan preveč pesimističen; moje besede so namenjene zavedanju, kako pomembna je domovina za vsakega človeka – področje, kjer se je rodil, ljudje, ki ga obdajajo, bližnja okolica in kakšen posebno lep kraj, ki ga radi obiščemo. Domovino nosimo v sebi in je del nas. In to, da jo imamo, je za nas veliko bolj pomembno, kot mogoče občutimo na prvi pogled.
Z vami bi rad delil dva kratka zapisa Srečka Kosovela.
Prvi pravi tako:
Sonce se je bleščalo na rosnem drevju in tiho sijalo na pokošenem travniku. Prijazno, kakor materin pogled. Tudi jaz pojdem čez travnik, da se napojím zdravja, se umijem v rosi in si odpočijem. Vsak človek ima svetišče, kamor stopi, kadar je utrujen in žalosten.
Kaj je hotel povedati s tem? Domovina nam daje zdravje in nas tolaži. Ko ljudje pridejo k meni na pogovor s kakšnimi bremeni, rečejo: »Gospod župnik, vsak dan grem po tisti poti.«
Ali pa: »Rad grem na tisti hrib, do tistega drevesa, do tistega znamenja …«
Narava, domovina nam daje mir in upanje, ker nas osveži in razveseli. Lahko je to že lasten vrt pred hišo in bližnja okolica. Spomnimo se tudi na to, ko bomo naslednjič na tistem kraju, ki je za nas posebej lep in dragocen.
In drugi zapis: Pozabil bom na malenkosti. Veroval bom v Eno, ki je simbol večnega, lepega in velikega. Kot je narava v tisoč odtenkih obraz Enega, ki je Velik, Lep in Dober, tako pojdem tudi jaz čez travnik, pozabim na vse in pomislim Nate, Bog.
Ne vem, če je treba veliko pojasnjevati te besede, ker sem prepričan, da je vsak že kdaj doživel trenutek v naravi, ko je občutil, kako je Bog velik, lep, varen in nad vsemi težavami, ki jih imamo. Bog nam govori prek domačega okolja, nam sporoča in nas varuje tudi prek vsega tega, kar imenujemo domovina. Z domovino se je vtkal v nas in zato jo imenujemo dom, ker je v njej Bog sam.
Zato vam želim, da bi živeli v hvaležnosti, da domovino imamo. In vas prosim – mlade in starejše – napolnjujmo našo domovino z dobrim. S tem mislim – z dobrimi dejanji – skrbnim delom v službi in šoli, s poštenostjo, z urejeno okolico, z dobrimi deli in pomočjo drugim.
Napolnimo jo z lepimi besedami. Naj ne bo v njih ni jamranja in kritike na počez. Če z nečem nismo zadovoljni, naredimo, kar lahko, da bomo tisto izboljšali. In hvala vsakomur od vas za vse, kar ste za Slovenijo – vsak na svojem področju in po svojih močeh – naredili že do zdaj.
In nenazadnje – molímo za našo domovino. Da bomo še naprej obvarovani hudega – kuge, lakote in vojske – kot molimo v prošnjah.
Da bo z nami:
Bog,
Marija Pomagaj, ki je posebna zavetnica Slovencev,
nadangel Mihael,
angel varuh Slovenije
in vsi drugi priprošnjiki, ki varujejo Slovenijo in ji prinašajo blagoslov.
Čestitam vam ob dnevu državnosti in vam želim lepo praznovanje.
Jožef Poje
