Najstarejše poročilo o tej cerkvi smo zasledili v zapisniku o dragocenostih, ki so se leta 1526 na ukaz nemškega cesarja Ferdinanda I. cerkvam pobrale in v času turških vpadov prekovale v denar. Tej cerkvi so vzeli en bakren kelih, to pa je tudi vse, kar se nam je ohranilo o brezoviški cerkvi. Kdaj je bila cerkev prvič pozidana, tega ni mogoče dognati. Prav tako ni ohranjeno nobeno poročilo, ki bi nam povedalo, kakšna je bila prvotna cerkvica.
Šele iz leta 1631 imamo natančnejše poročilo knezoškofa Rainalda Scarlichija, ki je imel na Brezovici cerkveno vizitacijo. V zapisniku je moč prebrati, da je imela cerkev dva oltarja. Glavni, posvečen oltar sv. Antona z lepo sliko in stranski, neposvečen in prazen. Cerkev je bila temna predvsem zaradi majhnih oken. Imela je dva zvona ter posvečeno in z zidom obdano pokopališče. Zato se je takratni škofov odlok glasil: »Za cerkev in oltar se mora vse potrebno oskrbeti; napraviti se morata dve večji okni, in sicer tako, da se za zračenje lahko odpirata, stranski oltar pa se mora podreti in kamenje zunaj na pokopališčni zid spraviti.« Iz Valvasorjevega zapisa približno 60 let pozneje pa je razvidno, da Brezovčani niso podrli stranskega oltarja, temveč so ga uredili in naredili celo več. Na drugi strani so naredili nov oltar. Tako je imela cerkev tri oltarje, ki so bili posvečeni sv. Antonu puščavniku, sv. Egidiju in Mariji Materi božji.
Leta 1741 so župljani sezidali popolnoma novo cerkev, ki pa zaradi kasnejših pozidav, sedanji cerkvi ni več podobna. Zanimivo pa je, da so jo posvetili več kot trideset let kasneje, ko jo je 9. junija 1774 posvetil knezoškof Herberstein. Ker pa se je število vernikov večalo, so začeli razmišljati o povečanju cerkve.
Delo se je pričelo leta 1857 na dan sv. Jurija, ko so podrli star zvonik in sprednjo steno. Še isto leto so cerkev podaljšali in zgradili nov zvonik. Leta 1858 so pokrili zvonik. Ker pa župljani še vedno niso bili zadovoljni s svojo cerkvijo, so se leta 1862 lotili prezbiterija in zakristije. Oboje so najprej popolnoma podrli nato pa povišali za slab meter. Ravno tako so za 1 m povišali ves cerkven zid in napravili novo ostrešje.
Zgodovina župnije Brezovica: Zgodovina župnije
Sedaj župnijska cerkev sv. Antona puščavnika izgleda takole:
Cerkev je dolga 28 m, v ladji široka 12 m in v prezbiteriju 10 m. V ladji ima 6 pravokotnih in 2 polkrožni okni, v prezbiteriju pa 2 pravokotni in 3 polkrožna okna. Ima dva vhoda – glavni je pod zvonikom, drugi pa skozi zakristijo. Prezbiterij ima v tlorisu podobo polovice osmerokotnika. Ladja pa podobo pravokotnika.
Leta 1870 je tri mesece poslikaval cerkev slikar Ivan Šubic. Sprednjo steno zakriva velik oltar in zato je na oboku samo nekaj okraskov. Na obokih desno in levo sta podobi iz življenja sv. Antona puščavnika. Na eni strani je umetnik upodobil dogodek, ki je sv. Antonu puščavniku in sv. Pavlu prinesel vran kos kruha, na drugi strani pa vidimo sv. Antona poleg na tleh ležečega mrtvega sv. Pavla, dva leva pa kopljeta jamo, v katero je potem sv. Anton položil truplo svojega prijatelja. Na stropu prezbiterija pa je slika, kjer vidimo sv. Antona, ki se ob spremljavi angelov vzdiguje v nebo. Stranski steni krasita dve veliki podobi. Na eni je Jezusov krst v Jordanu, na drugi pa je Marija, pomoč kristjanov. Nad tema podobama sta dve polkrožni okni, ob straneh teh oken pa po dve manjši sliki. Prvi par nam predstavlja daritev Kajna in Abla, drugi par pa apostola Matijo in Jerneja.
Ladja je bila do leta 1887 le pobeljena. To leto pa je slikar Simon Ogrin iz Vrhnike napravil na obokih stropa dve podobi precejšnje velikosti. Prva prikazuje Jezusovo rojstvo, druga pa sv. Družino. Isti slikar je leta 1909 na pročelju ladje naslikal dva večja angela z napisom: Slavite vsi narodi Gospoda. Na stropu ladje je veličastna slika, ki na delu opudablja vse zavetnike tedanjih podružnic: sv. Lovrenca (Dragomer), Janeza Krstnika (Log), sv. Martina (Notranje Gorice) in sv. Trojico (Vnanje Gorice), kjer Sveti Duh krona Marijo. Ta prizor je na koncu, vmes pa so angeli z napoisom Svet, svet, svet,…. V spodnjem delu slike sta še sv. Frančišek in sv. Elizabeta Ogrska.
Leta 1954 je domači akademski slikar Izidor Mole poslikal tron sv. Antona v glavnem oltarju. Leta 1965 pa je ob vhodu na lei strani upodobil prizor, ko Jezus svoje učence uči moliti Očenaš. Isto leto je zunaj nad portalom naslikal sv. Antona v puščavi in pri koru Jezusovo delovanje, na levi, ko Petru izroča ključe ter na desniko blagruje in blagoslavlja otroke. Nad stranskimi oltarji in orglami so upodobljeni angeli, praznino pa zapolnjujejo razni ornamenti.
Leta 1959, 1985 in 2000 je bila celotna cerkev prepleskana in takrat so bile obnovljene tudi freske.
Leta 1994 je bila narejena nova fasada. Na severni in južni strani cerkve sta dve niši, v katerih sta bili do leta 1994 dve freski. Na severni sv. Florjan, na južni Devica Marija. Tega leta je bil v nišo na severno stran postavljen sv. Anton na južno pa kip Srca Jezusovega. Na zunanji strani zakristije pa je bila že uničena freska križanega, ki je dominirala nad duhovniškimi grobovi. Zato jo je nasdomestil lep pokoplališki križ.
Sedaj ima cerkev pet oltarjev. Glavni oltar je posvečen sv. Antonu puščavniku in je bil naročen leta 1862, ko so zidali nov prezbiterij. Leta 1864 ga je dovršil Matej Tomc. Istega leta ga je blagoslovil knezoškof Jernej Vidmar. V oltar so vzidane relikvije treh mučencev: sv. Beata, sv. Klemencije in sv. Eutropije. Kip sv. Antona puščavnika je bil tudi v prejšnjem oltarju. Pred kipom je za navadne dni in nedelje Geilingova slika sv. Antona, ki jo je leta 1864 daroval Frančišek Prešeren. Meseca maja pa se dene v veliki oltar slika roženvenske Matere Božje, ki jo je l. 1894 naslikal Anton Jebačin.V postnem času je v oltarju Bradaškova slika križanega Jezusa. Na straneh stojita kipa sv. Petra in Pavla. Na vsaki strani sta po dva stebra, na katerih so podobe naslednjih mučenk: sv. Neže, sv. Barbare, sv. Lucije in sv. Katarine.
Leta 1895 je ljubljanski pasar Leopold Tratnik bogato okrasil lep, pozlačen tabernakelj. Pred oltarjem je miza iz črnega lesnobrdskega marmorja, ki jo je naredil leta 1871 Ivan Potrebuješ.
- 2.1976 je g. nadškof Pogačnik posvetil po načrtih arhitekta Antona Bitenca, nov daritveni oltar. Vanj je vzidal relikvije svetih mučencev Celestina in Viktorija.
Leta 1995 je bila odstranjena obhajilna miza. Podstavek oltarja proti ljudstvu in ambon sta bila narejena iz iz celotnega bloka – kamna, ki je bil vgrajen v dragomerško kapelico, ki so jo podrli ob širitvi Tržaške ceste. Tega leta je bil z lesenim podom prezbiterij tako spremenjen, da je omogočal prostor okoli oltarne mize za 80 sedežev v treh vrstah.
Do leta 2000 je imela cerkev štiri stranske oltarje. Dva sprednja stranska oltarja, ki sta bila v sprednjih kotih ladje. obrnjena poševno, druga dva pa sta postavljena v plitvi vdolbini pravokotno na sredi ladje. Leta 2000 sta ila sprednja oltarja odstranjena oziroma sta bili prednji strani predelani v novo menzo, namesto dotedanjega črnega marmorja
Obe podobe s sprednjega stranskega oltarja, brezmadežno spočetja Device Marije in sv. Uršula, sta bili Mencingerjevo delo. Pri oltarju brezmadežnega spočetja so leta 1903 dodali kipa sv. Joahima in sv. Ane, pri oltarju sv. Uršule pa kipa sv. Notburge in sv. Marije Magdalene. Obe sliki sta bili leta 1999 restavrirani. Kipi prednih stranskih oltarjev pa so bili preneseni na zadnja dva oltarja.
Leta 1845 sta zadnja dva stranska oltarja dobila nove oltarne podobe. Namesto vseh svetih so namestili v oltar sv. Jožefa, namesto sv. Marije Magdalene pa sv. Andreja, ki ga je naslikal Bradaško. Na menzi pa je slika Srca Marijinega, ki jo je naslikal Henrik Langus. Prva podoba kaže sv. Jožefa, ko se mu v spanju prikaže angel in mu izroči Božje naročilo. Ob straneh sta bila kipa sv. Florijana in sv. Izidorja, ki sta bila ravno tako prestavljena na steno pri glavnem oltarju.
Do leta 1965 je bila krstilnica lesena, na levi strani v zadnjem kotu pod korom. Ob preurejanju prezbiterija so postavili krstni kamen spredaj na levo stran. Premični krstni kamen stoji prosto, omarica pa je vzidana v steno. Na vrata je Izidor Mole naslikal podobo Janeza Krstnika, ki krščuje Jezusa.
V stranskih nišah sta bili dve leseni spovednici. Leta 1980 so zavese zamenjali z vrati in postavili še eno spovednico pod korom. Ker se ni obnesla so jo leta 2000 spremenili v kiosk. Od leta 2000 dalje pa je spet služila svojemu namenu.
Čeprav prižnice ni več, saj je bila odstranjena ob preureditvi prezbiterija, jo je cerkev imela od 1903 leta dalje. Na nje so bili upodobljeni evangelisti, na vrhu pa je bil kip Mojzesa, ki je sedaj v kapeli Marije Matre Cerkve na Logu, od koder pa je bil žal konec 80. ukraden.
Križev pot je delo slikarke Henrike Langus iz leta 1870, ko je bil tudi blagoslovljen. Prenovljen je bil leta 1903. Od leta 2000 sta ob strani kipa sv. Joahima in sv. Ane. Prej pa sta oltar krasila sv. Anton Padovanski in sv. Alojzij, ki sta bila tega leta prestavljena na steno k glavnemu oltarju. Še red njima sta bila na oltarju kipa sv. Florjana in sv. Izidorja.
Leta 1949 je bil povečan kor in istega leta so bile obnovljene tudi orgle z 20 registri.
Najstarejši podatek o orglah, ki so jih župljani nabavili na Brezovici (iz zgodovinskega zbornika Zgodovina brezovške župnije, ki jo je 1907 leta dokončal učitelj Josip Novak), sega v leto 1808. Kakšne so bile te orgle, kdo jih je napravil in koliko so veljale pa leta 1907 ni bilo več znano. So pa bile leta 1907 na koru orgle z 21 spremeni in dvema igralnikoma. Naredil jih je orglarski mojster Ivan Mandlin iz Trebnjega.
Leta 1856 je orgle popravil in uglasbil orglarski mojster Jakob Mazi. Dodelane so bile leta 1859. Leta 1877 jih je popravil, osnažil in uglasbil Frančišek Goršič iz Ljubljane. Leta 1880 sta napravila popolnoma nov meh in jih uglasbila brata Zupan. Leta 1893 in 1902 jih je osnažil in uglasbil Zupančič, prvi pomočnik rajnega Mandlina.
Orglarsko službo je opravljal vsakokratni cerkvenik in za to dobil osem bokalov pšenice na leto. Ker so bile orgle stare in dotrajane, so jih leta 2000 umaknili s kora in s tem pridobili 40 sedežev. Istega leta so bile kupljene nove elektronske orgle, znamke Kinselbach, ki so dobro služile namenu več kot deset let, dokler jih ni unučil udar strele.
Leta 1844.Božji grob pri oltarju sv. Jožefa sta naredila leta 1875 Štefan Šubic in njegov sin. Bandero je bilo narejeno leta 1846, nebo leta 1875 in dve mali banderici leta 1861. Prenovljena so bila leta 1975.
Za Veliko noč leta 1896 pa je dobila cerkev krasno izdelanega od smrti vstalega Zveličarja, ki ga je naredil Jernej Trnovec.
Na desni strani prezbiterija je prostorna zakristija, po sredi katere je lesena, bogato izrezljana stena, ki deli celoten prostor v prostor za duhovnike in v prostor za vhod v cerkev.
Pri glavnih vratih se vzdiguje mogočen zvonik, visok 28,5 m, streha pa 4 metre. Zvonove je vlil Anton Samassa in imajo glasove h, e, gis in h. Uro v zvoniku je naredil Jurij Pric.
Tlak v cerkvi je leta 1865 napravil in položil kamnosek Ivan Potrebuješ.
Leta 1965 sta izdelana nova kropilna kamna iz lesnobrdskega kamna istega kamnoseka in stojita pri stebrih pod korom. Okoli leta 2011 je izvedeno popravilo tlakovanja in s kamnom obložen ambon.
Po sredi cerkve je v dveh vrstah postavljenih 14 klopi, ki jih je leta 1856 naredil mizar Tomaž Zdešar iz Horjula. 2012 postavljene nove klopi
V cerkvi visi pet preprostih, steklenih lestencev, ki jih je naredil župnik Andrej Kastrin
Od 2012 – 2015 prenovljeno ogrevanje in elektro inštalacije
V zadnjih letih se je cerkev generalno prenovila. Z betonom so se je ojačali zidovi zahodnega dela cerkve, naredil nov armirano betonski kor. Nove klopi, nov prezbiterij, novo ozvočenje, sodobnejša osvetlitev, obnovili so se stranski oltarji in križev pot, izkopali v steni odprtini za spovednici in eno postavilo in še mnogo drugih del.
. Od leta 1980 je urejeno avtomatsko električno bitje, in zvonjenje. Prvo verzijo sta naredila g. Bonča in g. Rant ob pomoči domačinov.
Do leta 1985 so bili v zvoniku trije zvonovi, težki 575, 626 in 1020 kg. Leta 1985 je bil kupljen veliki zvon s Šmarne gore, težak 3496 kg, ki pa je naslednje leto počil. Tako je bil leta 1990 kupljen veliki zvon, težak 2978 kgSedanjo računalniško obliko je izdelal Marjan Bavcon. Vzdržuje in programira pa jo D. Stanovnik.
V cerkvi visi pet preprostih, steklenih lestencev, ki jih je naredil župnik Andrej Kastrin
Od leta 2015 dalje je večina osvetlitve cerkve izvedena z LED žarnicami in reflektorji.
Okoli cerkve je pokopališče, na sredi katerega je stal lep črn križ, ki ga je leta 1895 naredil Jernej Trnovec. Križ je prestavljen na pročelje cerkve med okni zakristije.
*Podrobnosti kasnejših aktivnosti bodo še dodane.
Vir: Kronika Župnije Brezovica, ki jo je 1907 leta napisal učitelj Josip Novak in brošura, izdana 2002, ob 300 letnici župnije.
