Letos se MIVA SLOVENIJA ozira v prihodnost. Cerkev v misijonskih deželah se širi, z njo pa tudi nove potrebe misijonarjev po vozilih. Da bi bila akcija še naprej rodovitna, želimo na poseben način povabiti k molitvi.
KRATKA ZGODOVINA AKCIJE MIVA:
- 1925 (Namibija, Afrika) – mlad misijonar v Namibiji, p. Otto Fuhrmann, umre zaradi lažje bolezni samo zato, ker ni bilo hitrejšega prevoza do zdravnika.
- 1927(Nemčija) – sobrat pokojnega, p. Paul Schulte, nima miru, zato v Kölnu ustanovi prvo nabirkoza motorizirana vozila za misijonarje. Nastanejo zametki organizacije MIVA.
- 1928 (Vatikan) – papež Pij XI. izda dovoljenje za akcijo.
- 1949 (Avstrija) – na pobudo vernega laika, družinskega očeta Karla Kumpfmüllerja, avstrijski škofje ustanovijo organizacijo MIVA Avstrija.Začnejo s koledovanjem in prvo leto zberejo sredstva za nakup 12 koles.
- 1932 – 2015: Akcija se širi v Švico, Nizozemsko, ZDA, Veliko Britanijo,Južno Korejo, Slovenijo, Slovaško, Poljsko,Avstralijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.
- 1986 (Zambija, Madagaskar) – nadškof Šuštar, Jože Kopeinig in laik Marko Vilfan na vozilih MIVA Avstrija obiskujejo slovenske misijonarje po Zambiji in na Madagaskarju. Porodi se jim prva zamisel o MIVA Slovenija.
- 1986 (Tinje, Koroška) – na vseslovenskem misijonskem kongresu sprejmejo sklep o ustanovitvi akcije MIVA SLOVENIJA.
- 1987 (Ljubljana) – Ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar razvoj in širitev akcije zaupa Stanetu Kerinu, prvemu voditelju akcije MIVA Slovenija.
- 1987 (Rovte, 7. oktobra) – Stane Kerin blagoslovi prvo vozilo MIVA Slovenija, ki je bilo kupljeno izključno z darovi slovenskih vernikov.
- 2012 (Hrvaška) – Slovenska MIVA pomaga ustanoviti hrvaško MIVA.
- 2015 (Bosna in Hercegovina) – Slovenska MIVA pomaga ustanoviti bosansko MIVA.
- 2017 (Brezje, 23. julija) 30-letnica akcije MIVA Slovenija in 90-letnica akcije na mednarodni ravni. Izdaja prvega zbornika MIVA Slovenija z naslovom »30 let za ljudi na koncu blatnih poti.«
Misijonar piše: »Preden človeku spregovorim o evangeliju, ga moram pobrati iz blata, ker sam nima moči, da bi vstal. Moram ga umiti in vsaj malo potešiti njegovo lakoto. Šele potem mu lahko spregovorim o tem, da ga Bog ljubi« (T. Kerin). Podobno ravnajo vsi misijonarji, kakor je počel naš Gospod. Cerkev v misijonih narašča, pri tem naraščajo tudi njene potrebe. Med njimi so tudi nenehne potrebe po misijonskih vozilih ali delovnih strojih.
