»Oče naš, ki si v nebesih« »Fader vår, som är i himmelen«[1]
Triindvajsetega julija goduje sv. Brigita Švedska, ena največjih svetnic, ki jo je papež Janez Pavel II leta 1999 razglasil za sozavetnico Evrope. V času, ko Evropa išče nove načine povezanosti med narodi, načine dobrega sodelovanja in modrost voditeljev pri vodenju držav, je priprošnja sv. Brigiti Švedski vedno aktualna.
Brigita Švedska se je rodila pred več kot 700 leti v kraju Finsta gård na Švedskem. Gård pomeni tudi kmetija; njeni starši so bili plemenitega rodu in so imeli veliko zemlje. Ko je bila stara enajst let, ji je umrla mama, kar je tako mlado dekle zresnilo in jo prisililo k temu, da je hitro odrasla. Pri šestnajstih letih se je poročila z možem po imenu Ulf. Poroka pri tako mladih letih takrat sicer ni bila neobičajna, toda za Brigito je bila to nova bolečina, saj se ni poročila po svoji volji. Obe preizkušnji sta dekle z leti tako oblikovali, da je izjemno napredovala v veri ter modrosti, v kateri je začela močno izstopati.
V zakonu je rodila osem otrok. Bila je skrbna mati in zgledna žena. Kljub zakonu in družinskemu življenju pa je že zgodaj začela delovati tudi širše. Zavzela se je za vodenje domače posesti ter oskrbovala bolnike in reveže. Sodelovala je pri ustanavljanju bolnišnic, podpirala samostane ter prispevala h graditvi cerkva in šol.
Brigita je z leti vzbujala vedno več pozornosti tudi zaradi svoje velike duhovne razgledanosti, razumnih in izvirnih idej ter modrih rešitev problemov takratne družbe. Ni trajalo dolgo, da jo je kralj povabil na dvor za svojo svetovalko. V takratni družbi vseh njenih rešitev sicer ni mogel v celoti upoštevati, jo je pa vedno vprašal za mnenje, da mu je pokazala pravo smer razmišljanja in najboljšo možnost.
Ko je Brigiti umrl mož, se je začelo novo obdobje njenega življenja, ki jo je še bolj odlikovalo in jo obdarilo celo z nadnaravnimi milostmi. Začela je doživljati mistična zamaknjenja ter sprejemati in zapisovati Božja sporočila. Kasneje so bila objavljena v več knjigah z naslovom Razodetja. Deloma so prevedena in izdana tudi v slovenskem jeziku.
Sveta Brigita si je vse življenje prizadevala, da bi ustanovila samostan, v katerem bi se med drugim posvečala molitvi za razumnost in slogo med narodi. Po Brigitini smrti je njena prizadevanja dokončala njena hči Katarina, ki je šla po njeni poti. V kraju Vadstena na Švedskem, kjer so Brigito pokopali, je po Brigitinih videnjih in zapisanih merah zrasel mogočen samostan. Ob njem se nahaja veličastna gotska cerkev, ki arhitekturno in akustično sodi med velike mojstrovine. V Vadsteni je nastala tudi priljubljena romarska pot. Tja romajo mnogi Slovenci, še posebej tisti, ki živijo na Švedskem. Vsako leto se na binkoštni dan zberejo prav v tej cerkvi pri skupni sveti maši, druženju, predvsem pa v priprošnji sozavetnici Evrope. V znak priprošnje Slovencev tej veliki svetnici so v Vadsteni pred 20 leti posadili slovensko lipo in postavili spominsko tablo v slovenskem jeziku.
Ko bomo v poletnih mesecih potovali in obiskovali evropske države in mesta, jih obenem s Slovenijo sveti Brigiti priporočimo tudi mi. Priprošnjo pa lahko zaključimo z molitvijo v njenem jeziku, ki je bilo tudi njeno življenjsko geslo: »Herre, visa mig din väg och gör mig villigt att vandra den.«[2]
[1] Začetek molitve Očenaš v švedskem jeziku.
[2] Gospod, pokaži mi svojo pot in me napravi voljno hoditi po njej.
